Mednarodni Festival Brati gore je letos potekal že osmič zapovrstjo, v Brežicah pa smo ga sooblikovali šestič. V minulih dveh letih dogodkov v živo nismo gostili, a smo gore in z njimi povezano branje ter ustvarjanje kljub temu prijetno obeležili. Javnost smo nagovorili s tematskimi knjižnimi razstavami in drugimi spletnimi objavami. Med njimi tudi o Planinskem vestniku – najstarejši še izhajajoči slovenski reviji, ki je hkrati bogat arhiv slovenskega planinstva.

Pogovorno omizje ob poklonu 127-letnemu Planinskemu vestniku, 1300 izdanim številkam in več kot dvema desetletjema njegovega urejanja pod taktirko aktualnega odgovornega urednika so sestavljali Vladimir Habjan, dr. Irena Mušič Habjan in Milena Jesenko, ki je usmerjala pogovor.

Vladimir Habjan je izkušen gornik, alpinist in gorski reševalec, ljubitelj manj znanega gorskega sveta in brezpotij. Z gorami povezan ne le na terenu, pač pa tudi prek besede in fotografije. Odgovorni urednik Planinskega vestnika, ki se je z novinarstvom spogledoval že kot osnovnošolec. Sociolog po izobrazbi je tudi avtor več planinskih vodnikov in drugih literarnih del, v katerih je ubesedil številna planinska doživetja. Mnoga med njimi tudi s svojo gorniško in življenjsko sopotnico, katero je najprej peljal na Oltar, kasneje še pred oltar in sliši na ime Irena Mušič Habjan. Doktorica kemijskih znanosti, alpinistka, (prva) gorska reševalka z izpitom Društva gorske reševalne službe Kamnik, članica uredniškega odbora Planinskega vestnika. Publicistka, ki o gorniški navezi Mušič – Habjan pravi, da se redko zgodi, da bi bil eden v gorah in drugi doma. In brez dvoma gostja, za katero slogan letošnjega mednarodnega dne gora, tj. ženske premikajo gore, še kako drži.

Zanimiv in nadvse prijeten pogovor je z branjem odlomkov iz Habjanove knjige Tipanje v neznanem pospremil Mitja Baškovič. Druženju v pozdrav in s povabilom k ogledu razstave planinske periodike, tj. Planinskih vestnikov in Planinskih utrinkov, pa je spregovorila Anica Hribar, predsednica Planinskega društva Brežice.

V knjižnični dvorani so se ta večer prepletali povezanost, prijateljstvo, spoštovanje med gostoma in njuno spoštovanje gora. To je odlično ubesedeno tudi v uvodu v že omenjeno leposlovno delo, ko avtor pravi: »V gorah ne iščem dosežkov, pač pa doživetja. Prijateljstvo. Zaupanje. Ljubezen – do gora, narave, sopotnikov, življenja … Ko stopiš na vrh, za katerega si se moral zares potruditi, začutiš življenje. Srečo. So čarobni sončni vzhodi in zahodi, čudovite barve, silne igre oblakov, veter, da se komaj še držiš na nogah, je narava, ki presunja. Takrat zares živiš. Živiš z gorami.«

Dogodek je na voljo za ogled na YouTube kanalu Knjižnice Brežice oziroma s klikom na to povezavo. 

Mateja Kus, bibliotekarka