Delavnica, ki je potekala na strokovnem oddelku knjižnice, je dokazala, da ročna dela še vedno nosijo posebno moč – umirjajo, spodbujajo ustvarjalnost ter omogočajo pristno druženje. Vezenje, nekoč vsakdanja spretnost naših babic, danes v hitrem tempu življenja ponovno pridobiva veljavo kot način osebnega izražanja in sprostitve.
Ob prijetnem klepetu, izmenjavi izkušenj ter prvih oziroma že povsem spretnih vbodih so nastajali unikatni izdelki. Tradicija in sodobna ustvarjalnost sta znova šli »z roko v roki«.
Vezenje je še enkrat potrdilo, da lepota nastaja postopoma – v majhnih, skoraj nevidnih trenutkih. Veseli smo, da se lahko v letu, ko naša in vaša knjižnica obeležuje 80 let povojnega delovanja, družimo, povezujemo in učimo tudi ob takšnih vsebinah.
Mateja Kus, bibliotekarka
