Osrednja nit srečanja je bila misel, kako shajati z mladostnikom, teme, o katerih smo spregovorili pa: obdobje in bistvo mladostništva, mladostnikovi možgani, čustveno varni odnosi, tvegano vedenje in samopodoba.
Mladostništvo traja od 12. do 24. leta starosti, obdobje od 12. do 16. leta pa je še posebej nestabilno. Je čas mnogih izzivov in sprememb. Spremeni se način pomnjenja, razmišljanja, odločanja, osredotočanja, ustvarjanja vezi z drugimi. Četudi se mladostniki v tem času odmikajo od odraslih – svojih staršev oziroma skrbnikov, pa se stiki med njimi v tem obdobju v resnici izredno povečajo. Povezanost, eksperimentiranje, tveganje in želje po dogodivščinah sooblikujejo njihov vsakdan. Gostja je v povezavi s tem zbranim podala nekaj napotkov, kako zaobiti medgeneracijsko prerekanje in kaj je tisto, kar mladostniki v tem obdobju najbolj potrebujejo. Če želimo, da komunikacija ni prekinjena, morata mladostnik in odrasel človek, ki je nekoč bil mladostnik, prepoznati te pomembne spremembe v možganih.
V povezavi z raziskovanji delovanja mladostniških možganov strokovnjaki največ poudarkov namenjajo limbičnemu sistemu (amigdali) in prefrontalnemu korteksu. Zorenje možganov je tisto, ki oblikuje naša vedenja in obnašanja. Znano je, da se limbični sistem (amigdala) pri mladostnikih hitro in intenzivno vzdraži ter privede do nenadzorovanih čustev. Tudi zato jo poenostavljeno imenujejo »sedež čustev« in/ali »center za strah«. Prefrontalni korteks je odgovoren za kontrolo vedenja, načrtovanja in za številne izvršilne funkcije, kot sta osredotočanje in razmišljanje. Razvija se do 24. leta, zato svoje funkcije še ne opravlja. Namen razvoja možganov je razviti večjo integracijo v možganih.
Izjemno pomembno vlogo pri razvoju otrok in kasneje mladostnikov imajo čustveno varni odnosi, pri čemer je v ospredju vloga staršev oziroma skrbnikov. Ključnega pomena je vzdrževanje medsebojne komunikacije in ohranjanje povezanosti (biti slišan, razumljen, sprejet in viden), podpora, izkazano zanimanje (četudi gre za nam tuje stvari), postavljanje mej s spoštovanjem želja mladostnika. Treba je znati razmejiti vloge starš – odrasel – prijatelj – otrok, v vsakdan razvoja mladostnika pa vplesti prijateljstvo in ljubezen. Turbulentno obdobje je na ta način lahko tudi razigrano, čustveno polno, igrivo in z veliko dobrimi spremembami.
Tovrstna znanja in spoznanja so strnjena in zabeležena tudi v knjižnem gradivu, posamezna med njimi (Celostni razvoj otrokovih možganov, Vihar v glavi, Vzgoja brez drame, Nevrologija starševstva) je staršem oziroma udeležencem predavanja v branje priporočala tudi naša gostja. Prijazno vabljeni k njihovi izposoji in nadaljnji (upo)rabi.
Mateja Kus, bibliotekarka
