Rodil se je 15. decembra 1865 na Vranskem. Drugi sin uspešnega trgovca in župana Vranskega Leopolda Schwentnerja se je sprva imenoval tako kot oče, a je kasneje svoje krstno ime Leopold spremenil v bolj slovansko Lavoslav. Po končani osnovni šoli v rojstnem kraju in gimnaziji v Celju se je vrnil domov, kjer se je učil knjigovodstva in korespondence.
Začetki Schwentnerjeve založniške in knjigotrške dejavnosti segajo v Brežice. 15. maja 1888 je namreč prevzel knjigarno Andreja Levaka pod imenom And. Levakov naslednik L. Schwentner, ki se je nahajala na današnji Cesti prvih borcev 37. Njegovi založniški prvenci so bili glasbeni tiski. Iz brežiškega obdobja sta gotovo najbolj znani serija notnega gradiva Slovenski citrar in Poduk v igranju na citrah.
V tem času se je Schwentner udejstvoval v številnih naprednih društvih, posebno v podružnici Ciril Metodove družbe, v okviru Narodne čitalnice je vodil gledališko skupino in se boril proti germanizaciji.
Na pobudo ljubljanskega župana Ivana Hribarja se je preselil v Ljubljano in leta 1898 odprl knjigarno na današnjem Dvornem trgu 2. Šest let kasneje je sledila selitev knjigarne v nove prostore na današnji Čopovi ulici 3.
Prva knjiga, ki je izšla po Schwentnerjevem prihodu v Ljubljano, je bila Župančičeva Čaša opojnosti. Schwentner je sodeloval z vsemi slovenskimi modernisti. Zelo dober prijatelj je bil s Cankarjem, kateremu je bil tudi mecen. Pisatelj je z njim navezal stike, ko je bil ta še v Brežicah. Schwentnerjeve knjige so bile znane po lepem, estetskem oblikovanju. Tu izstopajo predvsem otroške knjige, katerih ilustracije so bile barvne, kar je bila takrat novost.
Skrbel je tudi za izobrazbo knjigotržcev, založnikov in prodajalcev v knjigarnah. Leta 1900 je v ta namen začel izdajati informativno glasilo Slovenska knjigarna, ki je izhajalo kot priloga Ljubljanskega zvona. Skrbel je za oglaševanje knjig v knjigotrških katalogih, izdajal pa je tudi letake z obvestili in razglednice, s katerimi je bralce obveščal o novostih. Leta 1927 je bil za zasluge odlikovan z redom Sv. Save IV. stopnje.
Od knjigotrštva in založništva se je poslovil leta 1938, ko je knjigarno in založbo prepustil sorodniku po ženini strani. Umrl je 29. decembra 1952 na Vranskem. Datum smrti je povzet po nagrobniku na ljubljanskih Žalah, nekateri viri kot datum smrti navajajo 30. december 1952.
Lavoslav Schwentner velja za utemeljitelja sodobnega založništva pri nas. Ne samo zaradi izjemnega obsega svoje dejavnosti – dvesto izvirnih slovenskih knjig – ampak predvsem zato, ker si je pridobil sloves »dvornega založnika slovenske moderne«, založnika tistega kroga slovenskih pesnikov in pisateljev, ki se brez njegove naklonjenosti ne bi tako hitro in uspešno uveljavili (Cankar, Župančič, Kette, Murn, Prijatelj).
Razstava, ki jo je pripravil in postavil Rok Glavan, vodja Antikvariata Glavan iz Ljubljane, predstavlja zanimivo potovanje po Schwentnerjevem času in njegovih založniških izdajah. Ogledate si jo lahko v času odprtosti knjižnice na strokovnem oddelku, posnetek njene strnjene predstavitve pa je objavljen na YouTube kanalu Knjižnice Brežice oziroma tej povezavi.
mag. Sabina Stanič, bibliotekarka
