Utrinki z dogodkov

Pogovorni večer z domačinko Andrejo Ogorevc

Rumene puščice so v četrtkovem popoldnevu, 9. junija 2022, v Dvorano Savice Zorko v Knjižnici Brežice privabile posameznike od blizu in daleč; celo iz Trsta. Prišli so prisluhnit svojima prijateljicama Andreji Ogorevc in Staši Lepej, moderatorki nadvse zanimivega pogovora, katerega vodilo so bile romarske poti oziroma camino.

Gostji sta zbranim uvodoma zaupali zgodbo o svojem prvem srečanju, ki je bilo precej uradno in zadržano. V včerajšnjem snidenju pa tega ni bilo več moč zaznati. Ravno nasprotno. Med njima se je stkalo res pristno prijateljstvo.

Andreja se je po poteh camina prvič podala maja 2013, zadnjič pa konec letošnjega marca. Začetna pot je bila v spremstvu, zdaj pa najraje hodi sama in med hojo živi z okolico. Letošnjo dogodivščino je 30. marca začela v Valencii, 27. aprila pa zaključila v Burgosu. Prehodila je 740 kilometrov, včasih tudi več kot 40 kilometrov dnevno. V vmesnem času je imela tudi krizo, končati ali nadaljevati pot, in odločila se je za slednje. Ravno takrat pa smo mi skrivoma že snovali naše snidenje v knjižnici.

Neustrašna romarka načrtuje pot s svojima starejšima vnukinjama, vse bolj pa jo kličejo tudi slovenske poti. Pravi, da bo šla, dokler jo bodo noge nosile. Vmes pa bo ohranjala, negovala in tkala nova »camino prijateljstva«. Slednja označujejo složnost, navdušenost in pripravljenost pomagati. In prav to se je med udeleženci pogovornega večera dobro čutilo.

Posnetek pogovora je na voljo za ogled na YouTube kanalu Knjižnice Brežice, njegovo vsebino pa lahko povzamemo z besedami, s katerimi smo začeli večer v knjižnici: »Neskončni kilometri poti pred seboj, težak rukzak, žulji na podplatih … Telo prepiha veter, žge ga sonce in oblivajo škafi vode z neba. Pa vendar se romar vedno znova vrača na te poti, enim samotne, drugim družabne, na srečanja s samim seboj in z ljudmi, na čiščenja duše in telesa. Romanja niso navadna potovanja in navadne pešpoti. So poti k samemu sebi, v tišino in mir, vase, so pobeg pred divjim tempom življenja, so preizkus vzdržljivosti, tolerantnosti do drugih, so spoznavanja tujih krajev in dežel, kultur, odkrivanje preteklosti in sedanjosti.«

Vabljeni k ogledu posnetka in tudi prebiranju literarnih del, katerih osrednja tema je camino. Naše knjižne police jih premorejo kar lepo število.

Mateja Kus, bibliotekarka

 

»Vsi delimo, vse delimo, drug za drugega skrbimo!«

Več

Zgodovinsko domače branje je partnerski projekt Gimnazije Brežice in Knjižnice Brežice, ki se je v šolskem letu 2024/2025 že tretjič zapored izvajal kot obvezna izbirna vsebina. Tokrat je pod…

Več
Utrinki iz tretjega druženja v okviru izvedenega študijskega krožka.

Na študijskem krožku »Brez demence v starosti: Kaj lahko storimo že danes?«, ki je v sodelovanju Zavoda Prosum in Knjižnice Brežice ter pod okriljem Andragoškega centra Slovenija potekal v majskih…

Več

V Knjižnici Brežice že petič zapovrstjo v okviru festivala Slovenski dnevi knjige oblikujemo program partnerskega mesta Brežice. Na povabilo Društva slovenskih pisateljev smo se prvič odzvali leta…

Več
Medgeneracijska ustvarjalna delavnica.

»Na kateri strani sem zaključil/-a z branjem?«

Več
Utrinki s predstave ob uradnem zaključku bralne sezone.

Od oktobra 2024 do izteka aprila 2025 smo na mladinskem oddelku Knjižnice Brežice otroke in njihove starše ter vzgojitelje/-ice in učitelje/-ice vabili k sodelovanju v bralnem programu Bralna mavrica.…

Več
Mamice in otroci med sproščenim druženjem.

Za nami je še eno srčno in iskreno druženje v sklopu podpornih Srečanj Zaupam si, na katerem so se udeleženke v sredinem dopoldnevu, 21. maja 2025, posvetile eni izmed prelomnic v življenju staršev –…

Več
Gordana Zalar med predstavitvijo svoje zgodbe.

 »Vem, da je življenje še kaj več kot le služba in tisti mesec od plače do plače … Jaz to moram narediti!«

Več
Utrinki enega izmed druženj v knjižnični dvorani.

»Mami, dotakni se me nežno, naj se nama ustavi čas.«

Več
Utrinek drugega srečanja študijskega krožka v knjižnični dvorani.

Demenca danes predstavlja enega največjih izzivov starajoče se družbe. Pravimo ji tudi tiha epidemija. Je degenerativna (se ne pozdravi) in progresivna (napredujoča) bolezen možganov, ki ni del…

Več