Utrinki z dogodkov

Gostujoča razstava »Mohorjeva družba (1851)«

Na strokovnem oddelku Knjižnice Brežice bo do 15. oktobra 2022 na ogled gostujoča razstava o delovanju in poslanstvu Mohorjeve družbe, ki neprekinjeno deluje že od leta 1851. S postavitvijo razstave želimo počastiti 160. obletnico smrti njenega idejnega ustanovitelja, škofa Antona Martina Slomška (umrl 24. septembra 1862), ki je kot kaplan župnije sv. Lovrenc na Bizeljskem deloval v letih 1825–1827.

Najpomembnejša Slomškova zasluga v času njegove škofovske službe je bil prenos sedeža lavantinske škofije v Maribor in preureditev škofijskih meja. Slovence na Štajerskem je združil v enotno škofijo, s čimer je zajezil ponemčevanje. S tem se je zarisala narodnostna meja na severu, ki drži še danes.

Njegov drug velik in trajen dosežek pa predstavlja ustanovitev prve slovenske založbe.  Slomšek si je prizadeval slovenskemu ljudstvu zagotoviti kakovostne in poceni knjige v domačem jeziku, ki bi služile poglabljanju vere, dvigu omike in gospodarskemu napredku. Pred 171. leti je na njegovo pobudo v Celovcu zaživela Mohorjeva družba (Društvo sv. Mohorja), ki je od takrat izdala več kot štirideset milijonov izvodov knjig, učbenikov in revij. Največje uspehe je dosegala v letih po prvi svetovni vojni, ko so naklade posameznih naslovov presegle za današnji čas nepredstavljivih 90.000 izvodov. Mohorjeva družba in njene knjige »mohorjanke« sta tako pojma, brez katerih si zgodovine branja in opismenjevanja na Slovenskem ne moremo predstavljati.

Omembe vredno je, da je bila Mohorjeva družba prva organizacija v slovenski zgodovini, ki je povezala in duhovno zedinila Slovence celotnega etničnega prostora. Danes tri Mohorjeve družbe, Celjska, Goriška in Celovška, delujejo kot samostojne založbe v treh različnih državah, a v enotnem slovenskem kulturnem prostoru in v sestrskem sodelovanju. Jedro izročila vseh treh družb je izdajanje kompleta knjig s koledarjem in večerniško povestjo. 

Zgodbo razgibane zgodovine Mohorjeve družbe na petih panojih dopolnjuje razstava v domoznanski vitrini. Posvečena je delovanju kaplana Slomška na Bizeljskem, dodano pa je izbrano knjižno gradivo.

dr. Dejan Pacek, bibliotekar

Brežiški knjižničarji bibliopedagoške dejavnosti občasno izvajamo tudi v gosteh. Nedavno sem obiskala Vrtec Najdihojca pri Osnovni šoli dr. Jožeta Toporišiča Dobova, o čemer je njihova sodelavka…

Več

Vse poletje so skrbno zapisovali svoje bralne polete med knjižne platnice. Večkrat smo jih srečali na potepu med knjižnimi policami v Knjižnici Brežice. Nestrpno smo pričakovali dan z zaključkom…

Več

Akciji »Dan brez avtomobila 2022«, ki je potekala v okviru Evropskega tedna mobilnosti, se je v četrtkovem dopoldnevu, 22. septembra 2022, pridružila tudi Knjižnica Brežice. Na povabilo Zavoda za…

Več

Na povabilo naše ustanoviteljice, Občine Brežice, smo v Knjižnici Brežice v torkovem dopoldnevu, 20. septembra 2022, sooblikovali projekt Knjiga na kolesu. Slednji je potekal v okviru letošnjega…

Več

V ponedeljek, 5. septembra 2022, je novo sezono obiskov postajališč začel Bralko – Posavska potujoča knjižnica.

Več

Geslo »Zaupam si.« je bilo vodilo sobotnega dopoldneva, 6. avgusta 2022, v Brežicah. V prijetni senci dreves v parku pri osrednji knjižnici se je odvijal dogodek s še prijetnejšo vsebino. To je bil…

Več

»Ste srečali polža?« Nenavadno vprašanje, saj jih v naravi najdemo v različnih velikostih in oblikah. V tednu od 1. do 5. avgusta 2022 pa je to vprašanje kar malce presenetilo nekatere uporabnike…

Več

V mednarodnem letu ribištva in ribogojstva splošne knjižnice Dolenjske, Bele krajine in Posavja zbiramo gradivo na temo življenja ob vodi. Domoznansko obarvana akcija bo potekala do 19. oktobra 2022,…

Več

Počitniški dnevi so v Dvorano Savice Zorko v Knjižnici Brežice prinesli nove, zanimive in poučne vsebine. V ponedeljek, 11. julija 2022, je bilo namreč izvedeno prvo v nizu petih srečanj brezplačnega…

Več

Rumene puščice so v četrtkovem popoldnevu, 9. junija 2022, v Dvorano Savice Zorko v Knjižnici Brežice privabile posameznike od blizu in daleč; celo iz Trsta. Prišli so prisluhnit svojima…

Več