Utrinki z dogodkov

Demenca in vloga skupnosti – tematika, ki nagovarja mnoge

V torkovem dopoldnevu, 13. januarja 2026, smo v Dvorani Savice Zorko gostili predavanje z naslovom Skrb za kognitivni razvoj in preprečevanje demence, ki ga je izvedla dr. Mihaela Kežman iz Zavoda Prosum. Strinjali smo se, da tovrstnih predavanj ni nikoli preveč, saj gre za izjemno aktualno in družbeno pomembno temo.

Utrinek dopoldanskega druženja.

Utrinek dopoldanskega druženja.

V uri in pol druženja smo osvetlili številne vidike demence. Poudarjeno je bilo, da slednja ni del naravnega staranja in da so svojci pogosto tisti, ki nosijo največje breme skrbi. Hkrati pa vse več raziskav kaže, da bi lahko z ustrezno preventivo preprečili celo do 40 odstotkov demenc. To je močno sporočilo in jasen poziv, da moramo več delati prav na preventivi.

V začetnih fazah je demenco pogosto težko prepoznati, saj se simptomi lahko zamenjajo za depresijo, anksioznost ali druge duševne stiske. O težavah obolelih in njihovih svojcev se še vedno premalo govori. Tudi zato, ker je tema za marsikoga čustveno zelo zahtevna.

Standardi oskrbe oseb z demenco predvidevajo sodelovanje treh oseb, v praksi pa skrb pogosto pade na enega samega družinskega člana, kar lahko vodi v hudo preobremenjenost in izgorevanje. Med različnimi vrstami demenc je najpogostejša Alzheimerjeva demenca, ki predstavlja približno 60 odstotkov oziroma dve tretjini vseh primerov.

Predavateljica je izpostavila tudi pomen iskanja pomoči – ne kot znak šibkosti, temveč kot pot do moči in podpore. Predstavljeni so bili primeri dobrih praks iz lokalnega okolja, ki lahko pomembno prispevajo h kakovostni in aktivni starosti (vključenost v številna in raznolika društva, program Sopotniki, Starejši za starejše idr.). Biti del skupnosti, ohranjati socialne stike in čutiti smisel v odnosih ima namreč pomemben zaščitni učinek na delovanje možganov.

Pomembnost spoznavanja in raziskovanja te tematike potrjuje tudi podatek, da so vsa razpisana mesta za cikel štirih brezplačnih delavnic, ki se bodo v naši knjižnični dvorani odvile v prihodnjih dneh in tednih, že v celoti zapolnjena. V naslednjem tednu začenjamo s prvo delavnico možganske gimnastike, v nadaljevanju srečanj pa bomo poseben poudarek namenili tudi fraktalni risbi kot obliki art terapije, ki spodbuja kognitivne sposobnosti, ustvarjalnost in notranje ravnovesje.

Mateja Kus, bibliotekarka

Tina in Alenka med pogovorom.

Vstopili smo v pomlad – čas prebujanja, novih začetkov in tudi novih zgodb. Z njo smo zakorakali v že šestnajsto sezono bralnega programa Posavci beremo skupaj, ki nastaja v sodelovanju Valvasorjeve…

Več
Utrinek z dogodka.

8. aprila 2026 je v dvorani Zavoda za podjetništvo, turizem in mladino Brežice (ZPTM) potekala okrogla miza z naslovom Živeti z avtizmom – od otroštva do odraslosti, ki je združila različne poglede in…

Več
Med obiskom v šoli.

Na drugi pomladni petek, 3. aprila 2026, smo se v Osnovni šoli Bizeljsko ob branju in pripovedi povezale različne generacije. Branje je združilo predstavnice Knjižnice Brežice, Zavoda za podjetništvo,…

Več
Utrinek medgeneracijske delavnice.

Od knjig do bralca.
Od ene teme do druge.
Od otroka do odraslega.
Od nas do vas. 

Več
Utrinek z delavnice.

Branje se v sodobnem svetu hitro spreminja. Knjige niso več omejene le na papir; e-bralniki, tablice in pametni telefoni so postali okna v svet literature. Da bi te tehnologije približali našim…

Več
Utrinek s stojnice.

V sobotnem dopoldnevu, 28. marca 2026, ste nas z delčkom naše Knjižnice semen lahko srečali na 4. Velikonočni tržnici, ki je v organizaciji ZPTM Brežice potekala na brežiški tržnici.

Več
Utrinek našega prvega srečanja.

Masaža dojenčka po mednarodno priznanem programu IAIM je znova del naših knjižničnih vsebin. S tečajem smo začeli v petkovem dopoldnevu, 27. marca 2026, srečanja pa bodo enkrat tedensko potekala vse…

Več
V pogovoru med knjigami.

S torkovim večerom, 17. marca 2026, je za nami tretje srečanje bralnega kluba Bralna nit.

Več
Mati in hči v pogovoru.

»Počasi se začne zemlja prebujati. Prvi zvončki pokažejo svoje bele glavice, popki na drevesih odebelijo. Ko bregove potoka prevzamejo vijoličasti žafrani, se v meni zgane nekaj prijetnega – upanje v…

Več

… Kamorkoli odletiš, srce vedno pozna pot nazaj.

Več