V uri in pol druženja smo osvetlili številne vidike demence. Poudarjeno je bilo, da slednja ni del naravnega staranja in da so svojci pogosto tisti, ki nosijo največje breme skrbi. Hkrati pa vse več raziskav kaže, da bi lahko z ustrezno preventivo preprečili celo do 40 odstotkov demenc. To je močno sporočilo in jasen poziv, da moramo več delati prav na preventivi.
V začetnih fazah je demenco pogosto težko prepoznati, saj se simptomi lahko zamenjajo za depresijo, anksioznost ali druge duševne stiske. O težavah obolelih in njihovih svojcev se še vedno premalo govori. Tudi zato, ker je tema za marsikoga čustveno zelo zahtevna.
Standardi oskrbe oseb z demenco predvidevajo sodelovanje treh oseb, v praksi pa skrb pogosto pade na enega samega družinskega člana, kar lahko vodi v hudo preobremenjenost in izgorevanje. Med različnimi vrstami demenc je najpogostejša Alzheimerjeva demenca, ki predstavlja približno 60 odstotkov oziroma dve tretjini vseh primerov.
Predavateljica je izpostavila tudi pomen iskanja pomoči – ne kot znak šibkosti, temveč kot pot do moči in podpore. Predstavljeni so bili primeri dobrih praks iz lokalnega okolja, ki lahko pomembno prispevajo h kakovostni in aktivni starosti (vključenost v številna in raznolika društva, program Sopotniki, Starejši za starejše idr.). Biti del skupnosti, ohranjati socialne stike in čutiti smisel v odnosih ima namreč pomemben zaščitni učinek na delovanje možganov.
Pomembnost spoznavanja in raziskovanja te tematike potrjuje tudi podatek, da so vsa razpisana mesta za cikel štirih brezplačnih delavnic, ki se bodo v naši knjižnični dvorani odvile v prihodnjih dneh in tednih, že v celoti zapolnjena. V naslednjem tednu začenjamo s prvo delavnico možganske gimnastike, v nadaljevanju srečanj pa bomo poseben poudarek namenili tudi fraktalni risbi kot obliki art terapije, ki spodbuja kognitivne sposobnosti, ustvarjalnost in notranje ravnovesje.
Mateja Kus, bibliotekarka
