Sedmica ima posebno mesto tako v pravljicah kot tudi v naravi. O moči besede in moči narave, pomenu njunega soobstoja, poimenovanju gora, opredelitvi pravljice in (pri)povedke, tematskih bralnih predlogih ter še mnogočem je spregovorila avtorica knjig, pripovedovalka ljudskih pravljic, planinska vodnica, vodnica interpretatorka, urednica različnih revij in publikacij, ustanoviteljica Pravljičnih poti, hkrati tudi strastna bralka Irena Cerar.
Odraščala je v Domžalah, pod vznožjem Kamniških planin, kasneje pa je te hribe zamenjala za ljubljanski Rožnik, kjer je zdaj njen stalni naslov. Sprva je želela postati biologinja, a ji je profesorica slovenščine modro svetovala, naj raje razvija svojo nadarjenost za jezike in pisanje, češ da bo o naravi vedno lahko pisala. In tako se je tudi odvilo. Ob koncu študija primerjalne književnosti je stopila na samosvojo pot. Diplomirala je iz gorskih pravljic in pripovedk. To posebno delo smo lahko udeleženci dogodka prelistali, tudi malce prebrali. Zdaj že vrsto let z ljudskimi pripovedmi raziskuje slovenske pokrajine, njena ljubezen do zgodb in pohajkovanja pa se je do danes uresničila že v celi seriji družinskih izletniških vodnikov: Pravljične poti Slovenije (od letos bralkam in bralcem dostopna tudi v angleškem jeziku), Pravljične poti v zgodovino, Kamniške pravljične poti in Pravljične poti brez meja. Pisanje zadnje knjige, za katero je sedem let raziskovala slovensko zamejstvo, pa je botrovalo tudi k nastanku njenega potopisnega prvenca Potepuški okruški. Zanj je leta 2022 prejela nagrado krilata želva.
Dogodka se je udeležilo spodbudno število mladih planincev, ki so z učiteljico Natalijo Vahčič pot od Osnovne šole Artiče do naše knjižnične dvorane osvojili kar peš. Žiga Ostrelič in Lina Pintarič, prav tako mlada planinca in osmošolca artiške osnovne šole, sta gostji v uvodnem delu zastavila še nekaj vprašanj, nato pa smo se vsi skupaj prepustili poslušanju vsebin (gorskih) pravljic in povedk. Bohinjski velikani, perkmandeljc, škrat Čatež, vile na Menini planini in Kralj Matjaž so bili tisti, ki so nas, mlajše in starejše, »posrkali vase«, zanimivo bero pravljic pa je gostja na željo najmlajših udeležencev zaključila z »grozljivko«, ljudsko pravljico Od sončne princezinje, ki jo je zapisal Gašper Križnik. Vsebina slednje je bila grozljiva do te mere, da je do samega konca vzbujala naše zanimanje, ponoči pa nam ni (u)kradla spanca.
Druženju v pozdrav sta spregovorili še direktorica Knjižnice Brežice mag. Tea Bemkoč in predsednica Planinskega društva Brežice Anica Hribar. Sklenili sta, da so nam knjige in zgodbe, ki so ujete na njihove strani, znova omogočile srečati nove, prijetne ljudi.
In ne pozabite: »V gozdovih, sred' gora, so pravljice doma.«
Mateja Kus, bibliotekarka