V vremensko pestrem četrtkovem popoldnevu, 15. maja 2025, smo v Dvorani Savice Zorko v Knjižnici Brežice gostili dogodek, ki je zbrane seznanil z zgodbo o pogumu, srčnosti in predanosti.
Naša gostja je bila Gordana Zalar z Zaplane nad Vrhniko, ki je jeseni leta 2023 z motorjem prevozila znamenito Svilno pot v Tadžikistanu. To ni bila zgolj pustolovščina skozi zgodovinske pokrajine in raznolike kulture; bila je pot s poslanstvom. 18.000 kilometrov dolgo pot je prevozila za dober namen. Ne, ker bi hotela rešiti svet, zavedala se je, da lačnih otrok nekje pod Pamirjem ne more nahraniti. Si je pa želela pustiti sled v domačih krajih in se zahvaliti. V okviru Društva Hosta je nastal njen dobrodelni projekt Hektar obilja. Želi si, da skupaj zberemo denar za vsaj en hektar zemlje z gozdom – za Gozdno šolo Hosta.
Ves čas je verjela, da ji lahko uspe. Kljub vsem preprekam, ki jih že pred odhodom ni bilo malo. To, kar se ji je dogajalo po poti, pa je epska zgodba, kateri smo iz gostjinih pripovedovanj radi prisluhnili zbrani v knjižnični dvorani.
Na pot se je odpravila 20. avgusta 2023, sprva z neodobravanjem sinov, kar se je po njihovem pogovoru o sanjah in življenjskih izzivih spremenilo. Z motorjem, ki ga je poimenovala Hanta jo (pomeni Naredi mi pot), je šla proti Turčiji, preko Gruzije v Rusijo, nato pa še skozi Kazahstan, Uzbekistan, Tadžikistan in Kirgizistan. Potem pa nazaj domov. Dva meseca in pol je trajalo potovanje, o katerem je sanjala do svojih zgodnjih petdesetih, sedem let po dopolnjenem abrahamu pa je to željo tudi uresničila.
Skozi fotografije, posnetke in besede smo spoznali številne zanimive zgodbe in gostjine povezave z drugimi popotniki ter gostoljubnimi domačini na vsej poti. Mnoge med njimi je označila za popotniške angele. To so zanjo ljudje s čisto dušo in iskricami v očeh, njihova prisotnost pa te ovije kakor svilen šal.
Potopisno obarvano predavanje je gostja prepletla in dopolnila s svojim razmišljanjem o pozornosti, dvomu, spremembah v našem vsakdanjiku, moči namere, varnosti, spoštovanju, povezanosti, enakovrednosti, igrivosti, radosti, dobrodelnosti …
Zaupala nam je tudi svoje popotniške želje za prihodnost, pri katerih je v ospredju Iran. Ob koncu druženja pa je nekaj besed namenila še priročniku opolnomočenja Feniks vstaja, katerega avtorica je Marjeta Šumrada in je sad Društva Hosta.
Da bi Zemljo ohranili zeleno in ustvarili prostor novih možnosti za vse nas, v Gozdni šoli Hosta povezujejo, sodelujejo, spoštujejo in delujejo v skupno dobro ter se zavedajo, da smo generacija, ki lahko pripomore, da otrokom zapusti(mo) zelene sledi.
Glavno sporočilo, ki ga gospa Gordana sklene o(b) predstavljenem potovanju pa je: »Moč in lepota življenja je ravno v spoštovanju, povezovanju, sodelovanju in delovanju v skupno dobro. Ko skupaj prispevamo k ustvarjanju nečesa veličastnega, se počutimo koristni in smo v doprinos lepši celoti. Takrat resnično lahko gradimo mostove. To je tisto, kar je bistvo vsega.«
Mateja Kus, bibliotekarka
Utrinki z dogodka so vidni tu.
