Vsako srečanje je bilo poseben čas umirjenosti, povezanosti in dragocenih skupnih trenutkov. V varnem in prijetnem okolju so se spletale vezi med starši in dojenčki, pa tudi med družinami, ki so si delile izkušnje in podobne začetke.
Na zadnjem srečanju je mentorica udeležencem izročila diplome ter jim zaželela, da toplino dotika in pridobljeno znanje ponesejo s seboj v vsak nov dan.
Zunaj sta bila zima in mraz, znotraj knjižnice pa so rasli toplina, nežnost in nasmehi. Veseli smo, da lahko odpiramo vrata tudi takšnim začetkom. Da je knjižnica prostor srečevanj, podpore in skupnih zgodb.
Mateja Kus, bibliotekarka
