Njegovo življenje je bilo tesno povezano z ljubeznijo do slovenske besede. Čeprav sam ni bil izobražen, se je navduševal za materni jezik, pisanje in branje. Prav k slednjemu je nagovarjal okoliške neuke ljudi, zato je z na ramenih oprtanim košem hodil od hiše do hiše in (iz)posojal knjige. S podporo dr. Josipa Vošnjaka je zasnoval prvo potujočo knjižnico Slovenska bukvarnica (leta 1863) in Bralno društvo pod Pohorjem ter bil spoznan za prvega potujočega knjižničarja v tem delu Evrope. Lovro Stepišnik je že takrat doumel, da mora biti knjižno gradivo dostopno vsakomur; to je namreč osnovna človekova pravica.
Potujoče knjižnice, kot jih poznamo danes, so se pri nas pojavile v 70. letih 20. stoletja. Prvi bibliobus je leta 1973 pridobila knjižnica Koper, naslednje leto pa knjižnici Ljubljana in Maribor. Leta 1975 so skupni bibliobus nabavile knjižnice Nova Gorica, Tolmin in Ajdovščina, kmalu so jim sledile še druge. Zadnja se je leta 2020 družini pridružila Posavska potujoča knjižnica.
Razstavo o Lovru Stepišniku si lahko na strokovnem oddelku v odpiralnem času Knjižnice Brežice ogledate do vključno 5. januarja 2026. Nastala je v sodelovanju med Osrednjo knjižnico Celje (zanjo Srečko Maček), Knjižnico Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica (zanjo Natalija Stegne) in Valvasorjevo knjižnico Krško (zanjo Matjaž Stibilj). Ob tem je nastala tudi tiskana brošura, ki razstavo dopolnjuje.
Prijazno vabljeni k ogledu, pa tudi obisku naše osrednje knjižnice s kolekcijo premične zbirke ter skupne knjižnice na kolesih, tj. Posavske potujoče knjižnice.
Po virih iz brošure zapis pripravila Mateja Kus, bibliotekarka
