V pogovoru, ki ga je usmerjala Nataša Jenuš, smo uvodoma spoznali avtorjevo zanimivo življenjsko pot. Rodil se je v Kranju, več let živel v Litvi in na Češkem, zadnja leta pa prebiva in ustvarja v Brežicah. Poezijo je resneje začel pisati že v srednji šoli. Vsaka pesem je zgodba zase, velikokrat pa slednje tudi (za)igra. Z nekaj izbranimi skladbami nas je razvajal v minulem literarno-glasbenem večeru. Tudi njegov oče, Bojan Pisk, je bil pesnik. Njuna poezija je  povsem različna, a očetova kritika je za  sina imela velik pomen. 

Klemen Pisk je poliglot in prevajalec številnih del sodobne poljske, litovske in finske književnosti. Živi predvsem od prevajanja, pri avtorskem ustvarjanju pa sta mu pomembna predvsem navdih in spontanost. Ni množični ustvarjalec in težko bi v enem letu napisal dve avtorski deli. Zanj pisanje romana ni obrt, temveč umetnost. 

Prisluhnili smo tudi branju odlomka iz romana Mamutova oporoka, pogovor pa se je nadaljeval v smeri življenja v tujini in njegovi povezanosti z ustvarjanjem. Litva je bila za Klemena obdobje največje svobode. Literaturi se je takrat lahko posvečal tudi študijsko. Ob vsem tem pa je strnil, da ustvarjalec lahko gre po navdih v tujino, a se mora znati vrniti domov. Da lahko reflektira tudi s te perspektive, ne le tuje. 

Pogovor je nanesel še na prevajalsko delo. Kęstutis Kasparavičius je litovski ustvarjalec, katerega dela Klemen prevaja v sodelovanju s KUD Sodobnost International. Podpisal se je tudi pod prevode serije fantazijskih romanov in kratkih zgodb Veščec, poljskega pisatelja Andrzeja Sapkowskega. Pri svojem delu izpostavlja, da proces prevajanja vedno vključuje raziskovanje in ne pomeni zgolj dobesednega prenosa vsebine iz enega jezika v drugega. 

Sklepni del večera je bil nostalgično obarvan. Klemena in Natašo namreč povezuje prav posebna oseba – skupna prijateljica iz osnovnošolskih oziroma tudi še današnjih dni. Ob ogledu razrednih fotografij petega in šestega razreda kranjske osnovne šole, s katerimi ga je presenetila Nataša, je Klemen obudil nekaj spominov na tisto obdobje in jih delil z nami.

Tik pred izidom je Klemenova nova pesniška zbirka, ki bo svoje mesto našla tudi na policah naše in vaše brežiške knjižnice. Z njenim prebiranjem bomo lahko potrdili rek letošnjega Nacionalnega meseca skupnega branja – »Branje je veselje«. 

Mateja Kus, bibliotekarka