Utrinki z dogodkov

Gostujoča razstava »Mohorjeva družba (1851)«

Na strokovnem oddelku Knjižnice Brežice bo do 15. oktobra 2022 na ogled gostujoča razstava o delovanju in poslanstvu Mohorjeve družbe, ki neprekinjeno deluje že od leta 1851. S postavitvijo razstave želimo počastiti 160. obletnico smrti njenega idejnega ustanovitelja, škofa Antona Martina Slomška (umrl 24. septembra 1862), ki je kot kaplan župnije sv. Lovrenc na Bizeljskem deloval v letih 1825–1827.

Najpomembnejša Slomškova zasluga v času njegove škofovske službe je bil prenos sedeža lavantinske škofije v Maribor in preureditev škofijskih meja. Slovence na Štajerskem je združil v enotno škofijo, s čimer je zajezil ponemčevanje. S tem se je zarisala narodnostna meja na severu, ki drži še danes.

Njegov drug velik in trajen dosežek pa predstavlja ustanovitev prve slovenske založbe.  Slomšek si je prizadeval slovenskemu ljudstvu zagotoviti kakovostne in poceni knjige v domačem jeziku, ki bi služile poglabljanju vere, dvigu omike in gospodarskemu napredku. Pred 171. leti je na njegovo pobudo v Celovcu zaživela Mohorjeva družba (Društvo sv. Mohorja), ki je od takrat izdala več kot štirideset milijonov izvodov knjig, učbenikov in revij. Največje uspehe je dosegala v letih po prvi svetovni vojni, ko so naklade posameznih naslovov presegle za današnji čas nepredstavljivih 90.000 izvodov. Mohorjeva družba in njene knjige »mohorjanke« sta tako pojma, brez katerih si zgodovine branja in opismenjevanja na Slovenskem ne moremo predstavljati.

Omembe vredno je, da je bila Mohorjeva družba prva organizacija v slovenski zgodovini, ki je povezala in duhovno zedinila Slovence celotnega etničnega prostora. Danes tri Mohorjeve družbe, Celjska, Goriška in Celovška, delujejo kot samostojne založbe v treh različnih državah, a v enotnem slovenskem kulturnem prostoru in v sestrskem sodelovanju. Jedro izročila vseh treh družb je izdajanje kompleta knjig s koledarjem in večerniško povestjo. 

Zgodbo razgibane zgodovine Mohorjeve družbe na petih panojih dopolnjuje razstava v domoznanski vitrini. Posvečena je delovanju kaplana Slomška na Bizeljskem, dodano pa je izbrano knjižno gradivo.

dr. Dejan Pacek, bibliotekar

V sredo, 26. novembra 2025, smo se v Knjižnici Brežice družili ljubitelji pravljic vseh generacij. Popoldansko druženje smo začeli s poslušanjem pravljice o pticah Zimska pesem. Opažamo, da so se…

Več

V dneh od ponedeljka, 17. novembra, do vključno sobote, 22. novembra 2025, smo v splošnih knjižnicah po vsej Sloveniji praznovali teden slovenskih splošnih knjižnic. V četrtek, na 20. dan novembra, pa…

Več
Utrinki z dogodka v knjižnični dvorani.

Knjižnica Brežice je v četrtek, 23. oktobra 2025, popoldan pravljično oživela. V Dvorani Savice Zorko je bilo vse pripravljeno za Pravljico z ustvarjalnico, ki je potekala z gostjo, domačinko Mojco…

Več

V ponedeljkovem dopoldnevu, 13. oktobra 2025, smo gostili prvo srečanje četrte sezone cikla srečanj Zaupam si, ki ga je z navdihom in toplino vodila Maja Trupi, žena, mamica, po izobrazbi diplomirana…

Več
Dr. Karin Kanc Hanžel med predavanjem v knjižnični dvorani.

Dogajanje prazničnega Brežiškega oktobra 2025 je v polnem teku. V četrtkovem popoldnevu, 9. oktobra 2025, so ga člani Društva diabetikov Posavje – Brežice obogatili z izvedbo brezplačnega predavanja V…

Več
Gosta v pogovoru z moderatorko dogodka.

Prvi četrtek v Brežiškem oktobru, 2. 10. 2025, je bil v Knjižnici Brežice namenjen zaključni prireditvi Dan za Poletavce in NajPoletavce. V toplih poletnih dneh, med 10. junijem in 10. septembrom, so…

Več
Brigita Šušteršič med predavanjem v knjižnični dvorani.

»Ljubezen do narave,
veselje do dela,
spoštovanje do nas samih,
sreča, ki jo delimo,
nasmeh, ki nam polepša dan,
ter hvaležnost za darove – 
darove, ki nam jih mati narava ponudi.«

Več

V minulem petkovem popoldnevu, 5. septembra 2025, je Knjižnica Brežice na povabilo ZPTM in VGC Brežice v atriju pri Mladinskem centru Brežice sooblikovala dogodek Dan za družine 2025 – Indijanska vas,…

Več

»Moja koža je rada pobožana.
Ne boj se, dotakni se me.«

Več

Bela štorklja je mogočna in hkrati nežna žival. Pogosto jo najdemo v ljudskem izročilu, kjer predstavlja mir, srečo, plodnost in rojstvo.

Več