Utrinki z dogodkov

Gostujoča razstava »Mohorjeva družba (1851)«

Na strokovnem oddelku Knjižnice Brežice bo do 15. oktobra 2022 na ogled gostujoča razstava o delovanju in poslanstvu Mohorjeve družbe, ki neprekinjeno deluje že od leta 1851. S postavitvijo razstave želimo počastiti 160. obletnico smrti njenega idejnega ustanovitelja, škofa Antona Martina Slomška (umrl 24. septembra 1862), ki je kot kaplan župnije sv. Lovrenc na Bizeljskem deloval v letih 1825–1827.

Najpomembnejša Slomškova zasluga v času njegove škofovske službe je bil prenos sedeža lavantinske škofije v Maribor in preureditev škofijskih meja. Slovence na Štajerskem je združil v enotno škofijo, s čimer je zajezil ponemčevanje. S tem se je zarisala narodnostna meja na severu, ki drži še danes.

Njegov drug velik in trajen dosežek pa predstavlja ustanovitev prve slovenske založbe.  Slomšek si je prizadeval slovenskemu ljudstvu zagotoviti kakovostne in poceni knjige v domačem jeziku, ki bi služile poglabljanju vere, dvigu omike in gospodarskemu napredku. Pred 171. leti je na njegovo pobudo v Celovcu zaživela Mohorjeva družba (Društvo sv. Mohorja), ki je od takrat izdala več kot štirideset milijonov izvodov knjig, učbenikov in revij. Največje uspehe je dosegala v letih po prvi svetovni vojni, ko so naklade posameznih naslovov presegle za današnji čas nepredstavljivih 90.000 izvodov. Mohorjeva družba in njene knjige »mohorjanke« sta tako pojma, brez katerih si zgodovine branja in opismenjevanja na Slovenskem ne moremo predstavljati.

Omembe vredno je, da je bila Mohorjeva družba prva organizacija v slovenski zgodovini, ki je povezala in duhovno zedinila Slovence celotnega etničnega prostora. Danes tri Mohorjeve družbe, Celjska, Goriška in Celovška, delujejo kot samostojne založbe v treh različnih državah, a v enotnem slovenskem kulturnem prostoru in v sestrskem sodelovanju. Jedro izročila vseh treh družb je izdajanje kompleta knjig s koledarjem in večerniško povestjo. 

Zgodbo razgibane zgodovine Mohorjeve družbe na petih panojih dopolnjuje razstava v domoznanski vitrini. Posvečena je delovanju kaplana Slomška na Bizeljskem, dodano pa je izbrano knjižno gradivo.

dr. Dejan Pacek, bibliotekar

Bela štorklja je mogočna in hkrati nežna žival. Pogosto jo najdemo v ljudskem izročilu, kjer predstavlja mir, srečo, plodnost in rojstvo.

Več
Utrinek zaključnega druženja v sezoni 2024/2025.

V četrtkovem dopoldnevu, 19. junija 2025, smo zaključili 13. sezono bralnega kluba Lastovke in 11. sezono bralnega kluba Mlade lastovke. Druženje ob knjigi poteka v prostorih Doma upokojencev Brežice

Več
Utrinek junijskega druženja v knjižnični dvorani.

Moj porod – moja zgodba
Midva – ne samo starša
Odnos s starimi starši
Kako se počutim v svojem telesu?
Moja družina
Jaz – ne samo mama
Vzgajam z naravo
Kako naprej po porodniški?
Hvaležnost

Več

V Knjižnici Brežice smo uspešno zaključili tretjo sezono domoznanske bralne značke Domoznanski knjižni zakladi, ki je v bralno raziskovanje bogate lokalne knjižne dediščine pritegnila številne…

Več

V mesecu juniju 2025 smo v Knjižnici Brežice uspešno zaključili študijski krožek z naslovom Svet ustvarjalnosti: art terapija in sprostitev, ki ga je vodila dr. Mihaela Kežman v okviru Zavoda Prosum.…

Več

»Vsi delimo, vse delimo, drug za drugega skrbimo!«

Več

Zgodovinsko domače branje je partnerski projekt Gimnazije Brežice in Knjižnice Brežice, ki se je v šolskem letu 2024/2025 že tretjič zapored izvajal kot obvezna izbirna vsebina. Tokrat je pod…

Več
Utrinki iz tretjega druženja v okviru izvedenega študijskega krožka.

Na študijskem krožku »Brez demence v starosti: Kaj lahko storimo že danes?«, ki je v sodelovanju Zavoda Prosum in Knjižnice Brežice ter pod okriljem Andragoškega centra Slovenija potekal v majskih…

Več

V Knjižnici Brežice že petič zapovrstjo v okviru festivala Slovenski dnevi knjige oblikujemo program partnerskega mesta Brežice. Na povabilo Društva slovenskih pisateljev smo se prvič odzvali leta…

Več
Medgeneracijska ustvarjalna delavnica.

»Na kateri strani sem zaključil/-a z branjem?«

Več