Jezikovna predanost
11. oktobra 2006 je izšel zbornik Jezikovna predanost. To je bil že 44. zbornik iz zbirke Zora. Delo z naslovom Jezikovna predanost je še posebnega pomena, saj je zbornik izšel v čast osemdesetletnice akademika prof. dr. Jožeta Toporišiča.
Razprave za monografijo so prispevali avtorji z dveh celin, Evrope in Severne Amerike, kjer je jubilant prebival, se strokovno izpopolnjeval, udeleževal znanstvenih simpozijev, vzdrževal strokovne stike in kamor je segel tudi njegov vpliv na področjih, kjer je bil strokovno aktiven. Države, iz katerih izvirajo besedila, vključujejo nekdanjo Jugoslavijo, ostalo Evropo (Avstrija, Bolgarija, Ceška, Estonija, Francija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Rusija, Slovaška, Velika Britanija), Kanado in ZDA. Prispevki pokrivajo področja kognitivnega jezikoslovja, zgodovine jezikoslovja, jezikovnega stika, jezikovnega načrtovanja, besediloslovja, glasoslovja, besedotvorja, skladnje, narečjeslovja, slovaropisja, pomenoslovja in družbenega jezikoslovja; gradivo je največ črpano iz slovanskih jezikov, medtem ko so nekatere razprave posvečene drugim jezikom. V prispevkih je jezik razčlenjen predvsem sinhrono in v manjši meri diahrono, v znatnem delu razprav pa je poudarjeno jezikovno načrtovanje, kar v glavnem odseva delež jubilantove aktivnosti na teh specializiranih področjih v toku njegovega dolgoletnega strokovnega delovanja. Približno tretjina prispevkov je v celoti posvečena problematiki slovenskega jezika, kar glede na mednarodno udeležbo v monografiji med drugim potrjuje uspeh jubilanta pri širjenju zanimanja in strokovnega usposabljanja za slovensko jezikoslovje tudi zunaj slovenskih meja. Besedila sestavljajo tematsko in smiselno koherentno zbirko razprav, ki na visoki kakovostni ravni odražajo ne le širok krog jezikoslovnih zanimanj jubilanta, temveč tudi ponujajo bralcu jezikoslovcu tehtne misli za nadaljnji razvoj stroke. Monografija bo uporabna za jezikoslovce najrazličnejših usmeritev, za bralce, ki jih zanima problematika od začetkov baltoslovanske jezikovne skupnosti, preko obdobja slovanske narečne členitve in zgodnjih pisnih izpričevanj slovanskih jezikov, vse tja do sodobne slovenščine. Poseben poudarek je na razvoju, teoriji in praksi jezikovnega načrtovanja v Evropi v polpreteklosti, a tudi z ozirom na bodočnost slovenščine in drugih jezikov znotraj Evropske zveze ob globalizaciji angleščine. Obenem zbirka z »naravno selekcijo« razprav poudarja osrednji položaj slovenščine kot most med jeziki srednje in jugovzhodne Evrope in tako ponuja visoko kakovostni izbor razprav, primeren za počastitev obletnice jubilanta.
(red. prof. dr. Marc L. Greenberg)
»Ko se je bližala akademikova 80-letnica je kolegica in tudi akademikinja Zinka Zorko predlagala, da bi v Mariboru pripravili zbornik ob njegovem jubileju, zlasti tudi zato, ker so v Ljubljani že imeli pripravljeno slavnostno številko slavistične revije, ta je pa po obsegu seveda omejena. Zbornik sva naslovila Jezikovna predanost. Zdelo se mi je, da je to tisto, kar akademika Toporišiča v njegovem znanstvenem jezikovnem raziskovanju najbolj določa. Mimogrede pa je tudi besedna zveza njegova, vzeta iz Enciklopedije slovenskega jezika. Tako da je bil izbor tega naslova nekako simboličen. Potem pa so se začele tiste prijetne težave, namreč razposlal sem približno 50 vabil po fakultetah širom Evrope, zato, da bi dobil razprave. Ko je prišlo prvo pismo na Poljsko, k zdaj že pokojnemu akademiku Polanskemu, je mirno zapisal, da ima še tega, tega in tega človeka. Ko sem to poslal, recimo, v Beograd, so iz Beograda prav tako prišli številni odgovori. Še in še ljudi je hotelo sodelovati. Na koncu smo imeli čez 250 jezikoslovcev, ki so se zanimali za to, na koncu sva se z akademikinjo Zinko Zorko odločila za 54 ljudi, ki bodo objavili v tem tekstu. Zbornik sva razdelila na šest poglavij, torej tipična poglavja, s katerimi se je akademik Toporišič v svojem življenju ukvarjal, od jezikovnega ustroja preko slovanskih jezikov, jezikovnega načrtovanja, pomenoslovja, besedja, dialektologije in razvoja oziroma zgodovine jezika. Gledal sem na to, da so bile zastopane vse države, evropske in ameriške, v katerih je profesor delal ali kakorkoli sodeloval z njimi.«
(red. prof. dr. Marko Jesenšek)
»Bil sem eden redkih, ki je o njegovem delu tudi pisal. To je bila zanimiva izkušnja, ko sem kolege nagovarjal, torej ne samo mojo generacijo, ampak tudi starejše, generacijo akademika Toporišiča, da bi želel imeti čim več prispevkov o delu, ki ga je v jezikoslovju opravil profesor Toporišič, je povsod nastal en majhen zid, ja, o tem bomo pa težko pisali, je bil tako dober, je poznal toliko teh stvari. Zelo malo, trije smo bili, ki smo o tem pisali in ker vem, da je Škrabec bil tisti, ki ga je ves čas navduševal, sem svoj članek umestil na zadnje mesto v zborniku in potem zaključil zbornik s Toporišičem, torej rekel sem, da delno drži parafrazirana in citirana zaključna misel iz slovenskega jezika, Toporišič je to napisal o Škrabcu, jaz sem pa obrnil takole: samo če bomo tako ravnali, bomo prav opravljali Toporišičevo dediščino.«
(red. prof. dr. Marko Jesenšek)
»Tako je nastal ta zbornik ob 80-letnici, v katerem je objavilo svoja dela 54 ljudi, iz praktično vseh evrpskih držav in Združenih držav Amerike, vsi ostali pa so se potem vpisali na Tabulo gratulatorio, ki je na začetku tega njegovega zbornika in ta Tabula seveda potem vsebuje vseh tistih 250 in več imen. Med njimi je okoli 60 akademikov z vseh teh pomembnih evropskih akademij znanosti in umetnosti.«
(red. prof. dr. Marko Jesenšek)
