Disgrafija

disgrafija

Na listu papirja so znaki, ki naj bi predstavljali črke. A vsebina zapisanega, čeprav se je otrok zelo trudil, ni berljiva. Starši in učitelji opazijo, da ima otrok težave pri pisanju. Damjana Šmid, prof. soc. pedag., v članku Moj otrok grdo piše pojasnjuje pojem disgrafija in težave, ki ob tem nastopijo, navaja opozorilne znake ter poda praktične nasvete za boljšo grafomotoriko.

Disgrafija (dysgraphia) je specifična učna motnja, ki vpliva na pisanje. Povzroča težave pri veščinah, potrebnih za transkripcijo (pisanje z roko, tipkanje in črkovanje). Vpliva na grafično izražanje. Žal pa postanejo otroci pri pisanju zelo osredotočeni na zapis črk, kar ovira njihovo razmišljanje o vsebini zapisanega.

To je nevrološka motnja, ki se navadno pojavi, ko se otroci prvič naučijo pisati. Strokovnjaki niso prepričani, kaj jo povzroča, vendar lahko zgodnje zdravljenje pomaga preprečiti ali zmanjšati težave.

Nejezikovne disgrafije povzročajo težave pri izvajanju nadzorovanih finih motoričnih sposobnosti, ki so potrebne za pisanje. Generični izraz apraxia se nanaša na širok spekter motenj pri motoričnih veščinah. Vključuje lahko samo eno nadzorovano gibanje ali zaporedje premikov, kot je pisanje ene same črke ali celotne besede.

Težave z branjem so pogosto povezane s težavami pri zapisovanju.
Pri težavah branja in pisanja ločimo:

  • specifične težave – ko potrdimo, da med vzroki motnje niso inteligenca, poškodovana čutila in druge poškodbe, kljub temu pa so pri branju, pisanju in učenju prisotne hude težave (najpogostejše so disleksija, disgrafija in diskalkulija) in
  • nespecifične težave – povzročajo zaostanek v kognitivnem razvoju ter poškodbe vida in sluha.

ZAKAJ NASTANE?

Slabše črkovanje je lahko posledica bralnih težav, kot je disleksija. Slabe rokopise lahko povzroči DCD (včasih imenovan dispraksija).

Pri nekaterih osebah s to motnjo finomotorična koordinacija ni dovolj razvita, da bi zmogli napisati čitljivo besedilo.

Najpogosteje pa pri nastanku sodeluje več možganskih področij. Disgrafija lahko vključuje disfunkcijo v interakciji med glavnima možganskima sistemoma, ki osebi omogočata prevesti misli v zapis (prevajanje fonemov v grafeme, zvoka v simbole ipd.). 

ZNAKI

Disgrafijo prepoznamo po izpuščanju, dodajanju, zamenjevanju črk in neupoštevanju vrstnega reda črk. Učenec besede razceplja ali jih združuje, in sicer tako, da med njimi ne upošteva presledka. Večkrat besede v stavku napačno povezuje in neustrezno uporablja ločila, nepravilna razdalja med črkami, nezmožnost pisanja ali risanja v ravni črti ali znotraj robov, velika razlika med pisnimi idejami in razumevanjem povedanega. 

ZDRAVLJENJE

Zdravila za disgrafijo ni.

Pomaga usvajanje finomotoričnih spretnosti. Vaje, ki krepijo mišice, uporabljene pri motoričnem delu, lahko izboljšajo delovanje roke, kar prispeva k boljši pisavi.
Nasvete in dejavnosti za razvoj finomotoričnih in grafomotoričnih spretnosti v članku Dejavnosti za razvoj finomotoričnih in grafomotoričnih spretnosti navaja Tanja Černe, prof. defektologije.

Več o disgrafiji lahko preberete na spodnjih povezavah (s klikom na zlato obarvano besedilo):

Za dodatne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 07 49 62 649, e-naslovu  ali nas obiščite v knjižnici. Z veseljem vam bomo pomagali.