Projektno dogajanje je od leta 2022 dve državi, Slovenijo in Hrvaško, povezovalo z istim namenom, to je ozaveščati o demenci, ki je v vseh oblikah v porastu in tako predstavlja velik izziv sodobne družbe ter s pomočjo risanja fraktalnih risb spoznati vso lepoto staranja in tretjega življenjskega obdobja. Projekt je v sklopu osmih skupin v obeh državah združil 130 udeležencev. Prav vsi so dokaz, da je jesen življenja lahko še kako barvita, polna odkrivanj raznolikih talentov in sposobnosti.
Osrednja gostja večera je bila mag. Ana Petrič, ki je svoje življenje poklonila starejšim, s svojimi dejanji pa premika meje medgeneracijskega povezovanja in kakovostnega staranja. Za marsikoga obremenjujoči področji, ki pa v njenih očeh predstavljata izziv, s katerim se uspešno spopada. Ima dvajset let delovnih izkušenj s področja skrbi za starejše in medgeneracijskega povezovanja, je pobudnica mnogih inovativnih projektov, s katerimi riše nasmehe na obraze tistih, ki jih družba pogosto pozabi. Prejemnica številnih nagrad in priznanj s področja varovanja starejših je od februarja letos tudi Slovenka leta 2023. V pogovoru z Anjo Urek, moderatorko celotnega dogodka, nam je odstrla svoje videnje aktivnega staranja, vlogo skupnosti in družabnih aktivnosti pri tem, vsakdan sobivanja in ustvarjanja s starejšimi ter niz raznovrstnih anekdot, ki so se jim ob tem že pripetile. Pogled na izdelke udeležencev delavnic fraktalnih risb jo je razveselil in navdal z novo, dodatno energijo.
Veliko skupnost fraktalnih risb, zasnovo projekta, njegove začetke, rast in razcvet nam je v nadaljevanju predstavila Mihaela Kežman, doktorica socialne gerontologije, vodja in koordinatorka projekta. Ob predstavitvi rezultatov slednjega je izrazila občutke, ki se ji ob tem porajajo. Žalost, da se dogajanje uradno izteka, hvaležnost za vse, kar so v vmesnem času skupaj doživeli, in navdih za prihodnost – za spletanje linij in raznolikih poti v bodoče. Zelo verjetno tudi v povezavi z Martino Kosec, profesorico likovne umetnosti, tudi Mihaelino učiteljico in mentorico v fraktalni šoli, ki deluje v lastnem podjetju Puni potencijal d.o.o. iz Zagreba, sicer tudi partnerju izvedenega Erasmus+ projekta. Dami sta v sodelovanju izdali priročnik s kognitivnimi in likovnimi vajami za krepitev možganov. V slovenščini z naslovom Spretne roke, aktivni možgani, v hrvaščini pa Spretne ruke, aktivan mozak. Svoj izvod so kot prvi prejeli prav vsi udeleženci dogodka.
Kulturni program so sooblikovali posamezni udeleženci delavnic in drugi. Miran Seničar s harmoniko, Zinka in Neli Škofca, babica in vnukinja na citre in flavto, Evelina Sušnik, Irena Seničar in Stanka Pucko. Dva laboda je naslov njene avtorske pesmi, kateri smo prisluhnili uvodoma. Slednja pa je tudi del pesniške zbirke Mreža življenja, ki je pot med ljudi začela prav na tem dogodku; za izid je v sodelovanju z Društvom upokojencev Brežice poskrbela Mihaela s svojim Zavodom Prosum. To je bil trenutek na dogodku, ki nam je še posebej ogrel srce.
Iztek prijetnega dogajanja je bil odet v Mihaeline zahvale in pohvale soustvarjalcem celotnega dogajanja. Posebna zahvala pa velja tudi njej. Za skromnost, srčnost, iskrenost in neutrudljivost pri iskanju ter soustvarjanju lepšega danes in jutri. Njeno delovanje lepo povzame misel zasl. prof. dr. Jane Goriup, da je naša skupna naloga, da kot družba in kot posamezniki, ne glede na vsakokratne okoliščine, (po)skrbimo za človekovo dostojanstvo in vključenost v vseh življenjskih obdobjih. Zato: le pogumno naprej, zemeljski angeli, z imenom Mihaela, Ana, Martina …
Linije, ki povezujejo pa nas tudi v obliki razstave opominjajo na medsebojno povezanost in harmonijo v raznolikosti. Na strokovnem oddelku Knjižnice Brežice si jo lahko v odpiralnem času knjižnice ogledate do vključno 1. junija 2024. Razstavljeni so izdelki vseh udeleženk in udeležencev, ki so sodelovali na že omenjenih delavnicah fraktalne risbe v Sloveniji.
Dogodek in razstava sta del Tednov vseživljenjskega učenja 2024.
Mateja Kus, bibliotekarka
Utrinki z dogodka so vidni tu.